Gre za edinega iz nabora petih najbolj represivnih ukrepov te vlade, kjer je postopek spoštoval vsaj neke osnovne demokratične standarde. Novela zakon je bila sprejet po rednem postopku, rok za pripombe pa ni kršil Resolucije o normativni dejavnosti. Prav javna razprava in obilica časa, ki je bil predviden za razpravo, je pokazala na problematičnost nekaterih zakonskih rešitev. S pomočjo Parlametra smo pripravili tudi analizo nekaterih najbolj spornih ukrepov.

Novela zakona o redarstvu je prinesla nova pooblastila mestnim redarjem in poklic precej približala delu policistov. Najbolj problematično pri vsem tem je, da sistem nadzora redarjev za razliko od njihovih pooblastil ni niti malo podoben tistemu v policiji. Morebitne kršitve pravilne rabe prisilnih sredstev namreč preverja kar vodja občinskega redarstva.

Solzilec in telesna sila sta bila pred sprejemom tega zakona dovoljena le za primer saoobrambe, po novem pa lahko redarji telesno silo uporabijo, če ne morejo drugače obvladati upiranja osebe, ki jo je treba zadržati, odvrniti napad ali preprečiti samopoškodbe, plinski razpršilec pa, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile in če ne more uporabiti drugega, milejšega sredstva. Res je torej, da se sam nabor prisilnih sredstev ne širi, jih bodo pa vsekakor lahko uporabili prej in v več primerih kot trenutno.

Novela zakona o redarstvu omogoča redarjem tudi ugotavljanje identitete različnih oseb, kar je povezano z načelom interoperabilnosti podatkovnih baz, ki represivnim organom omogoča učinkovitejše sledenje prebivalcem na več nivojih. Predlagatelj je v zakon vključil tudi novo, spremenjeno definicijo začasnega odvzema prostosti. Po novem lahko redar začasno zadrži osebo, to pa ne sme trajati več kot eno uro. Zakon uvaja tudi nekatere varovalke v primeru, da bi delo redarjev povzročilo smrt obravnavane osebe; v takšnem primeru bi njihovo ravnanje preiskala posebna občinska komisija, sestavljena iz predstavnikov policije, občinskih uradnikov in zainteresirane javnosti.

Predlogu so bili naklonjeni pri največjemu delodajalcu redarjev, Mestni občini Ljubljana. Nekoliko bolj kritični so bili sindikalni predstavniki redarjev, ki so opozorili, da zakon ni ustrezno usklajen z vsemi socialnimi partnerji in izpušča določila glede nekaterih dodatkov k plačam, ki bi jih morali prejemati vsi redarji. Novela je prinesla tudi redefinicijo zahtevane stopnje izobrazbe, ki je zdaj višješolska, vendar redarski sindikat opozarja, da jim na terenu bolj manjka praktičnih znanj.

Resnejše pomisleke o pravni ustreznosti zapisanih rešitev so izrazili v Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora. Med drugim so opozorili, da zakon za redarje predvideva podobna pooblastila, kot jih imajo policisti.

Novela zakona prinaša tudi nekatere druge nesmisle. Če redar pri opravljanju postopka občana ubije, je potrebno obvestiti policijo, ki nato sproži ustrezne ukrepe, med katerimi je tudi ugotavljanje disciplinskih nepravilnosti. Podoben ukrep bi bil po mnenju Zakonodajno-pravne službe potreben tudi za povzročitev hujših telesnih poškodb, ki se ne končajo s smrtjo. Ministrstvo za javno upravo ni ponudilo ustreznega pojasnila, zakaj tovrstne dikcije v zakonu ni, Zakonodajno-pravna služba pa je pojasnila, da je za nenavadno veliko vsebinskih pomanjkljivosti in šumov odgovorna odsotnost komunikacije z ministrstvom.

Noveli zakona o redarstvu je dobro kazalo že na prvem glasovanju v Državnem zboru. Poslanci so se z njo seznanili konec leta 2016 in jo z evidenčnim sklepom večinsko podprli. Podporo sklepu o primernosti zakona so že na začetku zakonodajnega postopka odrekli zgolj v Levici.

V SMC so že na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo soglasno podprli predlagane spremembe. Zakon so za primernega z glasovanjem potrdile tudi vse ostale poslanske skupine, proti sta bila zgolj poslanca Franc Trček iz Levice in Matjaž Nemec iz SD. Prvi je predlog Ministrstva označil za šlamastiko, drugi pa je zakonu nasprotoval zato, ker Ministrstvo ni zadostno odgovorilo na njegova vprašanja.

Bolj zanimiv pa je bil razplet splošnega glasovanja v Državnem zboru. Novelo zakona o redarstvu so v celoti podprli pri SMC, na glasovanju pa je manjkala večina poslank in poslancev DeSUS. SD so predlog podprli, vendar polovica poslanske skupine na glasovanju ni bila prisotna, vključno s prej omenjenim Nemcem.

Opozicijske poslanske skupine so se do predloga opredelile različno. V Levici so zakonu soglasno nasprotovali, NSi in SDS, stranki, ki sta sodelovali v vladi, ki je prvotni predlog o redarstvu predlagala in sprejela, pa sta bili vzdržani. Koalicijske stranke so ob prvem glasovanju o primernosti zakona večinsko podprle nadaljnji zakonodajni postopek, navkljub odklonilnemu mnenju Zakonodajno-pravne službe in sindikata redarjev. Zakon danes velja predvsem zaradi strnitve vrst SMC, ki je podprla predlog Ministrstva za javno upravo, ki ga vodi član stranke Boris Koprivnikar.